Članki
Drage bralke in bralci, arhiv vseh člankov je odslej nedostopen in bo na voljo v zborniku, ki ga boste lahko naročali.
Novi tedenski članki bodo vidni kot povzetek, celoten članek pa bo na voljo v zborniku, ki bo izhajal dvakrat letno.
Zvestoba sebi brez povzročanja ran
Žal se je v javni zavesti precej uveljavil pristop, ki nas usmerja v postavljanje zase brez občutka za ranljivost drugega. Iz popolne podrejenosti zlahka pademo v drugo skrajnost, ko v samoobrambi stopimo na rano človeka, ki nas zavira in napada in je odkrito nespoštljiv, a obenem tudi nesposoben dojeti, kako negovati odnos, ki si ga želi.
Vzgoja, ki usmerja v hinavščino
Vzgoja k pridnosti, poštenosti in vrednotam lahko kljub dobremu namenu naredi veliko škode, ker iskrenega otroka preusmeri v hinavščino. Otrok si lahko iz želje, da bi bil na višini pričakovanj (plemenit, ljubeč, zgleden), prikriva lastne »grde« občutke maščevalnosti, zanika zavist in sovražnost, kar pa je del naše narave.
Lahkotnost mojstrstva
Pianist poleti čez klavirske tipke potem, ko leta in leta vadi pod vodstvom učiteljev, ki nalagajo vaje in opazujejo napredek ter pošteno ocenjujejo, kaj že zmore ali ne. Isto velja za slikarja, pisatelja ali igralca. Mojstrstvo zahteva čas, skromnost pred učiteljem, predano vadbo in gorečnost, zvesto ljubezen do poti, ki smo jo izbrali. Osebni razvoj ima iste zakone.Lahkotnost je vse kaj drugega kot površnost in neodgovorno podcenjevanje ovir.
Načrti za novo leto
Ob zaključku leta navadno prevladuje pogled naprej, kot da se začenja nekaj popolnoma novega. To ni najbolj modro. V minulem letu smo namreč veliko naredili, prestali, presegli, pa tudi neuspehov ni manjkalo. Kaj je od vsega tega je o dragoceno in kaj lahko nadgradimo? Česa smo se naučili in ne sme biti pozabljeno? Zakaj je to tako zelo važno?
Iz starega v novo
Osebna rast pomeni odraščanje. Iz neutolažljivega otroka se po razvojnih stopnjah, ki jih ne moremo preskočiti, dviga odrasli, ki toplo in zavestno skrbi zase. Kako stati kot drevo ob drevesu?
Si domišljam ali ustvarjalno sanjam?
Ločevati med iluzijo in navdihujočimi sanjami je temeljnega pomena za našo življenjsko izpolnjenost. To lahko dosežemo le s postopnim delom za pretanjeno in čisto čutenje, ki razkriva srčne želje in obenem razgalja iluzije. Iluzije so samoprevara, sanje pa kažejo smer in vzdržujejo gorečnost na poti. Če nam kaj že dolgo ne uspeva kljub trudu, je povezano z iluzijo.
Po malem, počasi, zares
Že nekaj časa se uveljavlja pristop do dela, ki zahteva od človeka, da naredi čim več v čim krajšem času. Navadno kar za dva, ker skušajo prihraniti na osebju. Surovo izkoriščanje, v katerem ni važno, kaj ljudje doživljajo, je preimenovano v potrebno učinkovitost. Sadove tega pristopa vidimo in doživljamo vsak dan predvsem v odnosih.
Zahtevni začetki
Morda si iz srca zaželimo na novo graditi odnose, stati v svojih koreninah, biti varni. Potem začnemo in vse se seseda, napredka pa na videz ni. Zakaj toliko traja, da se pokaže kaj novega?
Ali znam ločiti egoizem od upravičene skrbi zase?
Potrebe so sile v človeku, ki branijo obstoj, razvoj in veselje do življenja. Če otroku, mladostniku ali starejšemu človeku odtegnemo, kar ga najbolj hrani in oživlja, bo shiral. Zato je važno, da se v pomanjkanju naučimo kljub vsemu poskrbeti zase in si priskrbeti kaj malega namesto vsega, kar hudo pogrešamo.
Končno se lotim svoje varnosti
Kadar nas muči skrita bolečina, ki je ne znamo omiliti ali potolažiti, kaj šele zaceliti, se ta ranjenost razširja na vse, kar doživljamo. Vse se zdi vse bolj nerešljivo, vsega je preveč, vsi nas skrbijo, jezijo ali motijo, nič ne daje zadoščenja? Ustavimo se in povejmo si, da nas nekaj preganja, kar je nujno in neodložljivo … ali pa bo vedno slabše. Vedno bolj daleč bomo od drugih v svoji puščavi.
