Članki
Drage bralke in bralci, arhiv vseh člankov je odslej nedostopen in bo na voljo v zborniku, ki ga boste lahko naročali.
Novi tedenski članki bodo vidni kot povzetek, celoten članek pa bo na voljo v zborniku, ki bo izhajal dvakrat letno.
Nekaj lepega te hoče zase
Vsak od nas se rodi z veseljem do stvari, ki ga oživljajo. Žal okolje to lahko zamori, toda rastlina lastne edinstvenosti je samonikla in neuničljiva, še in še se kaže med trnjem in uvelo travo. Jo poznamo?
Dva izhoda
Žalost ima dva možna izhoda: tistega, ki stisko poveča in zapahne vrata, ali tistega, ki jo lajša in odpira pot. Prvega izbiramo, ko se jezimo na vse, ki jim gre bolje, zavidamo, premlevamo in kopičimo grenkobo, morda celo sovražnost. Veliko trpljenje lahko rojeva veliko sovražnost. Kako pa deluje obrat v drugi izhod?
Bolečina preusmeri pogled v premik
Kadar otopelo drvimo za opravki in razglašamo, da ni časa za bistveno, je bolečina edino, kar duša še lahko naredi za nas. Če mir in nežnost do sebe zamrznejo pod hladno ploščo nezavedanja in srce peša, je oster rez čustvene ali fizične bolečine dramilo, ki nas reši.
Brisati dosežke
Morda ne opažamo, kako malo cenimo, kar smo zgradili. Ko je kaj doseženo, je takoj pozabljeno, hočemo naprej in več. Nič ne zaleže. Rušilnost je vedno na delu.
Ne bodimo hinavski
Mladi odrasle pogosto (in utemeljeno) obtožujejo, da so hinavski. S tem hočejo povedati, da odrasli govorijo in zahtevajo od svojih otrok ali učencev nekaj, kar pa sebi dovolijo.
Govoriti resnico in ne raniti
Z iskrenostjo do drugih imamo težave. Kako drugemu, ki nas je prosil za mnenje, izraziti, kar mislimo, če vemo, da bo zanj zelo boleče?
Opazi, kaj se ti dogaja
V odnosih se nam dogaja ogromno, a tega se le redki zavedajo. Pridemo skupaj, si povemo to in ono, potem odidemo. Ali vemo, kaj se je res zgodilo med nami. Kaj je ostalo v srcu, v telesu … in ne le v umu?
Prekinjeni načrti
Žalujemo lahko za ljudmi, a tudi za umrlimi sanjami, za načrtom, ki je bil prekinjen proti naši volji, za presekanim zanosom in veseljem, da bi gradili. Če ne poskrbimo za žalovanje in prestop v novo obdobje, ne bomo več našli stika s svojo življenjsko silo.
Črna obleka
Včasih smo ob žalovanju oblekli črnino in jo nosili dalj časa. Okolje smo opozarjali na svojo žalost in prejeli dovoljenje, da jo živimo. Danes se zdijo stare navade omejujoče. A v njih je skrita modrost.
Vztrajati do cilja
Shoditi moramo sami, to je jasno, ko gledamo otroka. Čeprav ga podpiramo, bo le sam lahko našel težišče v telesu, ki omogoča stabilnost, ujel ravnovesje in po mnogih poskusih shodil po ravnem, navzdol, navzgor, po stopnicah … Izračunali so, da lahko otrok pade in se pobere tudi do šestdesetkrat na uro.