Pogojna sprava ne gradi miru

Pogojna pripravljenost ne rodi srečanja, to vidimo vsak dan na politični sceni, a tudi v odnosih. Sprava ni v tem, da zahtevamo od drugega, da kaj prizna in stori, saj bomo šele potem tudi mi kaj storili.

Prvi korak je, da najprej mi sami opazimo svoj prispevek k nastali nesreči. Šele ob vpogledu v svoj del nastale sovražnosti potem lahko pravično gledamo v krivičnost drugega in je ne obsojamo. V tem duhu potem lahko ponudimo spravo, ker smo svoj del opravili. Temelj za možno spravno dogajanje položimo s tem, da iskreno obžalujemo, da nismo znali graditi in da je tudi zato drugi lahko deloval krivično ali celo kruto in nehumano.

Sprava se začne v nas samih in za ta zelo zahteven proces vedno potrebujemo vešče spremstvo in nekaj temeljnih korakov. Poznamo to pot?

Članek v celoti bo na voljo v zborniku Vera vase vsak dan 2024.