Ali znam ločiti egoizem od upravičene skrbi zase?

Potrebe so sile v človeku, ki branijo obstoj, razvoj in veselje do življenja. Če otroku, mladostniku ali starejšemu človeku odtegnemo, kar ga najbolj hrani in oživlja, bo shiral. Zato je važno, da se v pomanjkanju naučimo kljub vsemu poskrbeti zase in si priskrbeti kaj malega namesto vsega, kar hudo pogrešamo.

Zahtevni začetki

Morda si iz srca zaželimo na novo graditi odnose, stati v svojih koreninah, biti varni. Potem začnemo in vse se seseda, napredka pa na videz ni. Zakaj toliko traja, da se pokaže kaj novega?

Po malem, počasi, zares

Že nekaj časa se uveljavlja pristop do dela, ki zahteva od človeka, da naredi čim več v čim krajšem času. Navadno kar za dva, ker skušajo prihraniti na osebju. Surovo izkoriščanje, v katerem ni važno, kaj ljudje doživljajo, je preimenovano v potrebno učinkovitost. Sadove tega pristopa vidimo in doživljamo vsak dan predvsem v odnosih.

Končno se lotim svoje varnosti

Kadar nas muči skrita bolečina, ki je ne znamo omiliti ali potolažiti, kaj šele zaceliti, se ta ranjenost razširja na vse, kar doživljamo. Vse se zdi vse bolj nerešljivo, vsega je preveč, vsi nas skrbijo, jezijo ali motijo, nič ne daje zadoščenja? Ustavimo se in povejmo si, da nas nekaj preganja, kar je nujno in neodložljivo … ali pa bo vedno slabše. Vedno bolj daleč bomo od drugih v svoji puščavi.