Usluge brez sadu?
Pogosto nas kdo prosi za uslugo ali pomoč in potem, ko to storimo, opazimo, da to ni prav nič prispevalo k temu, kar je drugi rekel, da potrebuje. Utrujeni mamici smo ponudili varstvo, ona pa porabi ta čas zato, da se žene za kaj drugega, kar ji jemlje čas, energijo, zdravje. Komu podarimo pogovor, ker je potrt, a ker ni bilo dovolj, je še bolj žalosten kot prej.
Obiščemo osebo, ki izrazi jezo, da pridemo tako redko, podarimo veliko denarja komu, ki pa se ne veseli, ker je dobil od nas nekoč premalo in tega ni prebolel.
Poglejmo v svoje srce in se vprašajmo, ali imamo dovolj časa, moči, veselja za te vrste obdarovanja drugih, potem pa odločajmo v spoštovanju do resnice in svojih potreb. V nas naj bi se nikoli ne rojevalo razočaranje.
Kako naprej, da bo od tega kaj dobrega?
Članek v celoti bo na voljo v zborniku Vera vase vsak dan 2024.