Članki
Iz starega v novo
Osebna rast pomeni odraščanje. Iz neutolažljivega otroka se po razvojnih stopnjah, ki jih ne moremo preskočiti, dviga odrasli, ki toplo in zavestno skrbi zase. Kako stati kot drevo ob drevesu?
Si domišljam ali ustvarjalno sanjam?
Ločevati med iluzijo in navdihujočimi sanjami je temeljnega pomena za našo življenjsko izpolnjenost. To lahko dosežemo le s postopnim delom za pretanjeno in čisto čutenje, ki razkriva srčne želje in obenem razgalja iluzije. Iluzije so samoprevara, sanje pa kažejo smer in vzdržujejo gorečnost na poti. Če nam kaj že dolgo ne uspeva kljub trudu, je povezano z iluzijo.
Po malem, počasi, zares
Že nekaj časa se uveljavlja pristop do dela, ki zahteva od človeka, da naredi čim več v čim krajšem času. Navadno kar za dva, ker skušajo prihraniti na osebju. Surovo izkoriščanje, v katerem ni važno, kaj ljudje doživljajo, je preimenovano v potrebno učinkovitost. Sadove tega pristopa vidimo in doživljamo vsak dan predvsem v odnosih.
Zahtevni začetki
Morda si iz srca zaželimo na novo graditi odnose, stati v svojih koreninah, biti varni. Potem začnemo in vse se seseda, napredka pa na videz ni. Zakaj toliko traja, da se pokaže kaj novega?
Ali znam ločiti egoizem od upravičene skrbi zase?
Potrebe so sile v človeku, ki branijo obstoj, razvoj in veselje do življenja. Če otroku, mladostniku ali starejšemu človeku odtegnemo, kar ga najbolj hrani in oživlja, bo shiral. Zato je važno, da se v pomanjkanju naučimo kljub vsemu poskrbeti zase in si priskrbeti kaj malega namesto vsega, kar hudo pogrešamo.
Končno se lotim svoje varnosti
Kadar nas muči skrita bolečina, ki je ne znamo omiliti ali potolažiti, kaj šele zaceliti, se ta ranjenost razširja na vse, kar doživljamo. Vse se zdi vse bolj nerešljivo, vsega je preveč, vsi nas skrbijo, jezijo ali motijo, nič ne daje zadoščenja? Ustavimo se in povejmo si, da nas nekaj preganja, kar je nujno in neodložljivo … ali pa bo vedno slabše. Vedno bolj daleč bomo od drugih v svoji puščavi.
Sanjati presežno
Sanje so zadnje čase postale predmet trženja: kako sanjati za svoj uspeh, kako za sanjski odnos, sanjsko podobo sebe. Sanjali naj bi zato, da nekaj dosežemo, naročeno bo izvedeno. Sanje so torej ponižane v služenje, v orodje sistema, ki zahteva , da se ženemo za optimalno funkcioniranje, za cilj, ki ga zahteva um. Ali to res lahko dolgoročno deluje?
Resničen prosim, resničen hvala
Kako se nagovarjamo? Stokrat reči komu hvala brez občutka … prazni nas in njega. Komu koristi govoriti tjavendan? In vendar smo tako zelo potrebni čuteče izmenjave obeh teh besed. Kako jim vrniti vrednost in moč, da gradita odnose? Ker to moč imata!
Od preganjanja do jasnosti
Pod pritiskom si ljudje ne dovolimo premora, saj je treba najprej vse rešiti, šele potem bomo počivali. Ker se nerešene zadeve nikoli ne končajo (nenehno prihajajo nove …), oddih nikoli ne pride na vrsto. Tako drsimo v globoko izčrpanost, ki je ne reši niti daljši počitek. Nasprotno: ko se ustavimo, nas preplavi vse, kar smo tlačili mesece, leta, a hoče biti občuteno in potolaženo.
Vedeti ali znati speljati do konca?
Zahodni svet je zrasel na veri v znanje in zato je prepričanje, da psihološko znanje pomaga živeti, zelo razširjeno. A potrebno je dodati, da odkritja na ravni mišljenja in uvidov ne sprožijo premikov. Potrebna je celostno in utelešena preobrazba odzivanja, ki jo potem vidimo v dejanjih. Kaj vedeti je šele uvod.
