Biti kos nepošteni igri
| Izvirna strokovna vsebina Josipa Prebeg, napisala Alenka Rebula.
Če je soigralec nepošten in tega ne prizna, je z njim mogoča poštena igra? Poštenosti odnosa drugega do nas ne moremo določati sami. Naše poštenje drugega ne naredi poštenega, če to noče biti. Poleg tega se ljudje pogosto sploh ne zavedajo, da niso pošteni.
Zato je za nas, če želimo živeti na čist način, bistveno prepoznati nepoštene soigralce in najti način, da iz odnosa izstopimo, ali (če to ni mogoče) da smo kos strategiji drugega. Kaj nam omogoča, da v takem odnosu ostajamo zvesti sebi in da ne rušimo drugega?