Večne počitnice vsaj enkrat na leto
Lahko se veselimo kot otroci!
Vabim vas k branju knjige, za katero sem napisala uvod, pa ne samo zato, ker je to knjiga moje hčerke. Svet, ki ga doživljam v tej knjigi, me vedno spet potolaži in razbremeni. Od nekdaj je namreč zame poletje čas blaženosti, čas sanj o večnih počitnicah. Od nekdaj hrepenim po občutku tople miline, v kateri se zdi, da ne bo prostosti nikoli konec in da s sadjem obložene veje ponujajo rajsko obilje brez truda. In tak je svet Polinezije in njenih cvetočih ljudi.
V knjigi prekipevajo slike, selite se iz cvetja v zelenje in morje in med jate pisanih rib ... in spet nazaj med cvetje in nasmejane, prisrčne otroke in odrasle … Od strani do strani vas preplavlja val modrine in srce se razširi in odpre. Vzame vas vase svet večnega poletja. Naužijete se ne le besed, ampak tudi barv in razkošja za oči in čistega, nepozabnega veselja.
Ko jo odložite, boste videli okrog sebe več sinjine, več cvetja, več dobrih ljudi in več razlogov za upanje.
Povezava na njene knjige: (Knjigo o Polineziji lahko kupite tudi na tej spletni strani)
http://www.jasnatuta.com/sl/moje-knjige/
Če pa želite slišati Jasno tudi v živo, je tu še povezava na oddajo.
Radio Ognjišče: Pogovor z Jasno Tutta
in še nekaj besedila:
https://radio.ognjisce.si/sl/228/oddaje/31722/morska-deklica-ki-se-je-spogledala-iz-oci-v-oci-s-kitom.htm
Napisala je tudi še prej krajšo knjigo Moj svet sredi oceana o plovbi čez Pacifik, ki nas zajame z močjo oceana, viharja in tišine. Preberete jo v nekaj urah ... in je ne pozabite.
Naj vam misli zajadrajo daleč na prosto v razcveten svet. Tudi tega smo potrebni. In vrnite se lažji, pisani in svetlejši.
Alenka