Sladko, osladno ali nežno in milo?
Včasih nam ob prevajanju iz tujih jezikov pade v oči kakšna jezikovna posebnost našega naroda.
V knjigi filozofinje Beatrice Balsamo Hvalnica milini (dobesedno Hvalnica sladkosti) mi je padlo v oči, da v slovenščini (kolikor vem) ne obstaja beseda, ki bi povezovala sladkost z resničnim in dobrim in bi torej v prevodu lahko ustrezno izrazila ta naslov. Rečemo sicer sladke sanje, sladkost … a sladka oseba ali sladke besede zveni osladno, medtem ko v italijanščini sploh ne, nakazuje samo milino. Sladko, nežno in ljubo –
Slovenci imamo morda s tem nekaj težav. Latinska in grška etimologija besede SLADKO imat namreč bogat razpon pomenov, ki so vsi tesno povezani z vsem, kar je človeku blagodejno in prijetno, in kar nam v slovenščini uhaja, ko uporabljamo izraz sladkost ali milina.
Tu jih naštevam: sladko pomeni ...
- kar se vda pod dotikom, mehko,
- kar sprejme in preplavi s prijetnimi in nedolžnimi občutki,
- strpno, razumevajoče, milo, nežno, potrpežljivo,
- kar nahrani, preplavi in obenem daje občutek ljubezni,
- tolažilno, kar prežene vse boleče, trdo in žalostno,
- prijetno, blagodejno, prebuja željo, da bi se nadaljevalo ...
Seveda takoj prepoznamo, od kod to prihaja: to je materino mleko. Človekova navezanost na sladko hrano in pijačo ni slučajna. Tega je v življenju potrebno veliko, da preživimo, je kot zrak. Zato bomo ostajali polno živi le, če bomo dobili in dajali dovolj nežnosti in vseh sladkosti. Mehka voda, mehka odeja, mehka trava ali zemlja pod podplati, mehke besede in dotiki, strpnost in usmiljenje do sebe in drugih, potrpežljivo zaupanje v življenje, slast uživanja vsega, iskanje tolažbe v dobrem in nežnem, pretakanje sladkosti iz mnogih virov v nas in ven iz nas ...
Sladkost nas plemeniti, osladnost pa nas dela trde in grobe. Osladnost je sladkost brez občutka in zato moti in se nam nazadnje upre. Pristna sladkost pa naj le stopi v naša dejanja, občutke, misli, čustva. Nimamo še pravega izraza zanjo (vsaj jaz ga ne najdem), a kljub temu jo lahko živimo. Sladko, nežno in ljubo – Slovenci imamo morda s tem nekaj težav. Morda le v besedah, morda pa tudi v občutkih.