Razlike v samopodobi med spoloma

Zanimiva raziskava o razlikah v samospoštovanju med fanti in dekleti.

Renata Marčič v reviji Anthropos (3-4, letnik 2006) prikazuje zanimive ugotovitve raziskave o samospoštovanju, samopodobi in nekaterih zdravju škodljivih vedenjih (392 dijakov prvega in četrtega letnika srednjih šol.) “Fantje imajo višje samospoštovanje in boljšo samopodobo na nekaterih področjih: psihološko sebstvo (obvladovanje impulzov, razpoloženje in telesna samopodoba), na področju seksualnega sebstva ter na področju psihopatologije (prilagoditveno sebstvo).” Dekleta imajo boljšo samopodobo na področju socialnega sebstva (občutek dolžnosti, empatičnost, študijski in poklicni cilji). Uporabljali so vprašalnik samopodobe za mladostnike OSIQ, ki obsega 130 postavk na 11 področjih, Rosenbergovo lestvico samospoštovanja RSE z 10 postavkami, lestvico škodljivega vedenja pa so sestavili za potrebe raziskave ( omogoča pa, da merimo pogostost določenih praks od 1(skoraj nikoli) do pet (na primer: več kot štiri ure televizije na dan in več kot tri ure računalnika velja za vrednost 4 in 5). Fantje pijejo več alkohola in kadijo več marihuane kot dekleta, medtem ko v kajenju ni bistvenih razlik.(Podobne rezultate je leta 1995 pokazala raziskava ESPAD, ki je zajela petnajstletnike iz 30 držav v Evropi.) Vprašalnik o samospoštovanju fantov pa kaže še nekaj drugega: počutijo se bolj zdrave in so si fizično bolj všeč kot dekleta, obenem pa je višji tudi njihov občutek lastne vrednosti. Manj so čustveno ranljivi, manj se počutijo nesrečne, manj se jim zdi, da so v oblasti svojih čustev, manj jih skrbi prihodnost. Dekleta pomembno več razmišljajo o poklicu, se bolj zavedajo potreb okolja in socialne ocene, si bolj prizadevajo za uspeh, imajo večji občutek dolžnosti. Fantje uživajo svoje tako imenovano škodljivo vedenje, tako se zdi, brez občutka krivde ...? Zelo zanimivo se mi zdi, da se fantje počutijo bolj zdrave kljub temu, da objektivno to niso, če upoštevamo njihove nezdrave navade. Od kod dekletom občutek, da niso tako zdrave in močne? Prav tako je zanimivo, da si fantje manj prizadevajo za uspeh in so manj vestni, obenem pa se počutijo več vredne in bolj zadovoljne s seboj. Seveda ne smemo pozabiti, da gre za statistiko, a vprašana so več kot umestna, če govorimo o celotni populaciji mladostnikov. Kaj reči k tem podatkom? Dekleta se več ukvarjajo s seboj, tako s svojo zunanjostjo kot s svojim psihičnim dogajanjem: je to prednost ali ovira oziroma v katerih pogojih postane eno ali drugo? Se fantje manj ukvarjajo s svojim razpoloženjem zato, ker ga ne opažajo? Ali pa so v to preusmerjeni? Je njihovo samospoštovanje zgolj navidezno, defenzivno ali pa predstavlja koristen napotek za življenjsko odpornost in zrelo obrambo? Vpliva kulture verjetno ne smemo podcenjevati, saj so pričakovanja okolice zelo drugačna glede na to, ali si fant ali dekle. Prav tako moramo upoštevati, da so pogosto izjave eno, resničnost pa drugo. Toda ne glede na vse te pomisleke so rezultati vredni pozornosti. Gre namreč za veliko družbeno odgovornost. Ali ne bi bilo potrebno na najširši ravni (na primer v šolstvu, a tudi v medijih) upoštevati različne potrebe mladih glede na spol? Fantje naj bi razvili večjo socialno občutljivost, vrednote, empatičnost in samokritičnost, dekleta pa občutek lastne vrednosti, zdravja in moči, dobrega počutja v lastnem telesu, čustveno ravnovesje in odpornost. Dogaja se namreč prav nasprotno: vsi lahko opažamo, kako industrija zabave in mode izkorišča prav navedene razlike med spoloma in razpihuje potrebe, ki bi jih bilo zdravo omejevati. Očitno imata oba spola svoje šibke in močne specifike (ne glede na njihov biološki ali kulturni izvor) in govoriti na splošno o enakopravnosti spolov je lahko prazna formula, če ne poznamo izhodiščnih neenakosti. Vredno razmisleka je tudi dejstvo, da imajo dekleta višje ambicije kot fantje, da so pripravljene veliko žrtvovati za svoje cilje, a da prej ali slej odkrijejo, da družba še vedno privilegira moški spol in da je zelo težko uskladiti družinsko in poklicno srečo. Kako lahko to vpliva na osebnostni razvoj žensk? Dekleta so bolj anksiozna, z večjim občutkom dolžnosti in ogroženosti od vsega, kar se lahko zgodi in kar morajo predvideti ali kar lahko zagrešijo. To jih obremenjuje, morda pa tudi obvaruje. Morda je njihovo samospoštovanje nižje, a bolj realistično, in učljivost večja. Ali morda zato dolgoročno bolje razvijejo svoje prilagoditvene sposobnosti, sposobnost samouresničenja? To bi veljalo preverjati v tretjem obdobju ... Verjetno ostajajo ženske ranljive tudi v zrelih letih prav na istih področjih, ki jih izpostavila navedena raziskava: občutenje lastne vrednosti, telesa, odvisnost od čustev ...

Ker je raziskava zdaj stara že 17 let, bi bilo res zanimivo ugotoviti, kaj se je v tem času spremenilo!