Narava nas prekaša

V poročanju o ekološki katastrofi našega časa pozabljamo, da je narava bila pred človekom in da nas prekaša po svoji domiselnosti in milijonov let stari izkušenosti preživetja. Tudi to je en od oblik podcenjevanja narave in precenjevanja človeka.

Nekaj novic iz sveta naravoslovja in znanosti glede tega.

O tem, da je plastika neuničljiva: italijanska znanstvenica je pred tedni odkrila črva, ki je sposoben jesti plastiko.

O zastrupljeni zemlji: švicarski botanik Ernesto Schick je leta 1980 med tračnicami na železniški postaji Chiasso naštel 763 rastlinskih vrst.

M. Merisi je v teh letih raziskala nekaj podrtij sredi Milana in ugotovila, da jih je naselilo 60 vrst rastlin, ki so se vzele od kdovekod. Naslov njene knjige je Vagabonde, avtorica pa pravi, da so rastline po naravi nomadke, ki nenehoma iščejo način, da bi izrabile vsako možnost za svoje življenje … in izrabijo vsako prevozno sredstvo, od vetra do avtomobilskih gum.

Fitoremediacija, rastlinska bonifikacija: nekatere rastline znajo razstrupiti snovi, ki bi se drugače razgrajevale tisoče let, na primer trielin. Topol na primer lahko pije strupe in ko ga odstranimo in zažgemo, strupi izginejo. Podobno sposobnost imajo nekatere alge.

V resnici je zanimanja za vse to premalo. Zanimanje za moč rastlin namreč izvira iz zaupanja v naravo in iz zavedanja, da se zna obnavljati in braniti veliko bolje kot človek … Seveda pa ostaja dejstvo, da bi svet kulture in politike še kako potreboval kakšno lekcijo o veličini narave.

Naravi vsekakor znajo pomagati oziroma jo podpreti v njeni moči samo tisti ljudje, ki delujejo brez obtoževanja in paničnega napovedovanja katastrofe. Biti v stiku z naravo pomeni, da se zavedamo, kako smo pred njeno ogromnostjo majhni in nevedni – in se učiti z ljubeznijo in zaupanjem vase in vanjo.