Knjiga za otroške duše

Izšla je drobna, srčkana knjižica, ki govori o učenju tako, da se nam zdi, da ližemo bombone na otroškem prazniku.

V njej nastopajo vedoželjni otroci z velikimi očmi in z zelo nenavadnimi idejami o svoji prihodnosti. Na primer: preizkuševalka kopalnih kadi, frizerka za kužke, prodajalka mačjih parfumov, fotograf za plazilce, strokovnjak za opice, lastnik letalonosilke, čokoladarica … Končno! Naveličani smo že bili pilotov, zdravnikov, učiteljic in vsega, kar se običajno našteva v spisu Kaj bom, ko bom velik(a)!

Seveda se želijo vsi ti mladi junaki učiti, saj vedo, da je poklic resna zadeva in želijo biti odlični v tem, kar bodo z največjim veseljem počeli.

Knjižica v verzih poje o tem, kako se je najbolje učiti, da nam uspejo veliki načrti …

Ko jo beremo, se niti ne zavemo, da govori o učenju, to opazimo predvsem zato, ker na naslovnici piše: Navihano učenje, 25 idej za lažje in učinkovitejše učenje.

Knjiga je namenjena otrokom, a mislim, da je zelo primerna tudi za odrasle, ki so pozabili na svojo otroške veselje, ko so se prvič odpravili v šolo. V pesmicah, ki govorijo o premagovanju težav, urniku, ponavljanju itd. doživimo, kaj vse bi otrokom in odraslim pomagalo, da bi se učili manj storilnostno, bolj veselo in živahno, in kako bi nas lahko skupna ljubezen do napredovanja povezovala, namesto da nas ločuje. Koliko jeze in solz vidimo, ko starši silijo otroke k učenju, ti pa se na vso moč upirajo in branijo nekaj, kar ne znajo utemeljiti pred svetom zahtevnih odraslih.

Knjiga nas lahko spomni na lastno otroštvo, na to, da se vrnemo v tisti kotiček sebe, kjer je še lepo grizljati bombone brez občutka krivde in brez pridig o zdravi prehrani. Igrivost knjige, ki govori o učenju, je že itak izjema, a še bolj je izjemno sporočilo, ki se iskri iz razkošnih ilustracij Karin Berce: lahko se učimo praznično povezani s svojimi sanjami, lahko uresničujemo srčno učenje, daleč od sveta tistioh odraslih, ki so nam zagrenili in priskutili najslajši del življenja: veselja do odkrivanja svojih sposobnosti.

Vsak otrok zmore učenje, če ga ne zamorimo s svojimi kompleksi, strahovi in neusmljenim nasiljem.

Hvala, Alja Furlan, mala čarovnica, za počitniško knjigico, ki ne omenja šole, ampak le tisto, zaradi česar naj bi šole obstajale. Želim si, da bi jo prelistal in padel vanjo vsak odrasli, ki je izgubil otroško dušo in ki že predolgo misli, da je pravo učenje muka, življenje krvavi pot, uspeh to, da veliko zaslužiš, zmaga nad lastno ničevostjo pa to, da parkiraš pred svojo hišo največji avto in sosedje pozelenijo od zavisti …

Mi si želimo veliko več od vsega tega, želimo si ljubečega življenja in učenja, ki osrečuje.

Alja Furlan, ilustr. Karin Berce, Navihano učenje. Didakta, cena 12, 99