Kaj ostane od učenja

Zdravnica Simona mi je poslala tale dopis o svojih izkušnjah z dobrimi učitelji, hvaležna sem ji, da ga lahko objavim.

Sem letnik 1965. Delam kot internist v soboški bolnici, največ na dializi.Navdušena sem nad Vašim člankom o pomembnosti osebnega stika pri učenju. To je to, o čemer ves čas govorim in se zavedam. Seveda z vsakim letom bolj.

VSE res pomemebne stvari, ki sem se jih naučila in jih živim, so odmev tega, kar sem doživela. Imela sem enega najboljših učiteljev na dializi, mojega bivšega šefa in ustanovitelja dialize v naši bolnišnici, pravega vzornika pri delu in stvari, ki jih podajam in so najbolj učinkovite in najpomembnejše - so njegove besede, obnašanje, ... skozi moja usta. Bil je -poleg tega, da je bil vrhunski strokovnjak-, spoštljiv na vseh ravneh; do sodelavcev, do bolnikov, do svojecev. Stvari, ki so pomembne je razlagal počasi, slikovito, čeprav je bil najhitrejši in najnatančnejši in eden najboljših zdravnikov v hiši.

Pri nemščini, ki sem se je učila- sem razmišljala prav ta teden, da mnogo več od vrhunske sintakse in sistematičnosti najbž največ vpliva na moje odlično znanje in ljubezen do jezika to, da sta me gospod in gospa, ki sta me učila imela resnično zelo zelo rada. Bilo je nekaj let, odmeva pa vse življenje.

Enako je tisto, kar me je učil oče-(pleskanja, kitanja, pometanja, vzreje zajcev, kur, vrtnarjenja, nabiranja malin na Pohorju in priprava vrhunskega malinovca, gobarjenja, natančnosti pri čiščenju, pri prevajanju), učenje iz dela. Skupaj sva delala, učil meje natančnosti pri opravilih- zdaj sem našla, kako natančno je prevajal v penziji biološke knjige..., pa mama in babica in bratranec....tisto kar je res pomembno in kar v meni živi- je prišlo iz odličnih odnosov-marsičesa sem se naučila tudi od odličnih starih-izkušenih sester stare šole -sester, s katerimi sem delala. Danes je milijon pravil, podpisov-paraf in mnogočesa, kar nič ne prispeva h kakovosti in ne natačnosti in ne tolažbi in miru.

Iz srca Vas lepo pozdravljam, v srcu hvaležna vsem mojim dragim učiteljem, ki jih je mnogo več, kot sem jih naštela in živijo v meni.

Simona Lopret