Zlata vrata
Pogosto ne vemo, da že dolgo uresničujemo svojo največjo sanjo.
Pred zlatimi vrati stojim
s svojo polomljeno sanjo ob sebi
celo živjenje je krevsala za menoj
shirana in ponižana
trpežna in zvesta.
Jemljem jo končno v naročje
ganjena od te veličine
kajti močnejša od smrti
je njena ljubezen.
Zbrana se odločam nepreklicno
odrivam sijoča vrata
in stopava pod zlati slap.
Gledam, kako se ji ravnajo kosti
kako se ji vrača izgubljeni vid
kako se odeva v svojo mogočnost
vse je dala od sebe
vse sem ji dala jaz
zdaj vem.
Celo življenje me je vodila
s svojo bolečino
tako sva prišli do zlatih vrat
močnejša je od mojih udarcev
bistrovidna in prekaljena
danes je čas, da jo častim.
Skupaj stojiva pod sončnim obokom
z roko v roki
žarenje čutim pod kožo
trnje gori
in staro gorje odteka v potokih.
Blagoslovljen je ta dan
ki me je vrnil med žive
in blagoslovljena pot
ki je za menoj.