Pojdi na glavno vsebino

Življenjska natezalnica

Lahko odklonimo življenjsko natezalnico: obstoj, v katerem se nategujemo po meri drugih.

Koliko je ljudi, ki leta in leta živijo strisnjeni in skrčeni na vseh kritičnih mestih telesa, kjer bi lahko zadihali? Ljudi, ki so pozabili na svojo svobodno hojo in se prebijajo skozi dneve pretegnjeni od mučne samodiscipline, ki noče popustiti? Kdaj smo prvič žrtvovali svojo svobodo in v imenu česa, kaj naj bi bilo boljše? Legli smo v njene lesene stene in se predali iznakaženemu obstoju. Ko začutimo, da smo že davno nehali hoditi z lastnimi nogami in da poznamo samo krivdo, dolžnost in zamero, je čas, da zahrepenimo in začutimo: še imamo svoje roke, še imamo svoje noge, pa čeprav že davno ne uporabljamo več svojih lastnih gibov. Še so žive, upanje jih lahko premakne. Vzljubimo svobodo in bo prišla. Naše hrepenenje prikliče njen goreči prihod. Nihče je ne more pripeljati k nam in samo mi jo lahko sprejmemo. Čaka, da bo izbrana. Čaka, da bomo prestopili v drugačno in dragoceno bivanje pod njeno mogočno, mirno zastavo. Čisto tiho, sami in brez razglasov prestopimo mejo. Sami in zares. Naredimo prvi korak, da se vse lahko začne.

Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...