Pojdi na glavno vsebino

Žival, ki me nagovarja

Že stara ljudstva so vedela, da ima vsaka žival posebne sposobnosti in da se nezavedno povezujemo z vsem živim okrog sebe.

Občutljivost za živalski svet nam je prirojena, saj smo del istega stvarstva, a jo ob koncu otroštva navadno izgubimo. Vsa pozornost se preusmeri v umske dejavnosti, ki z vstopom v šolo (pogosto že v vrtcu) izrinejo spontano povezanost z živimi bitji okrog nas.

Zato odrasli kar težko spet najdemo ta stik, pa je za naše življenje še kako pomemben.

Živali nas obiskujejo v sanjah, na plakatih, v knjigah in filmih… Če smo pozorni, bomo kmalu opazili, da se določena žival pojavlja pogosteje ali da nas začne močno privlačevati.

V živali, ki jo začnemo srečevati, se lahko utelešajo nova sposobnost, ki si jo želimo razviti, druga, ki je porajanju ali pa niti ne vemo, da je v nas že zelo močna, tretja, ki smo jo nekoč imeli in se vrača …

Zato je zlasti v pomladnih dneh navdihujoče, da se oziramo v živalski svet na zemlji, pod njo, v zraku ali vodi … in občutimo, kdaj se v nas premakne klic življenja.

Ob drsenju laboda na vodi?

Ob čebeli, ki zaide na našo mizo v trenutku žalosti?

Ob petju neke ptice?

Ob srni, ki nam prečka pot?

Ob naključno odprti televiziji in ob dokumentarcu, ki prikazuje orle?

Ob slikah, od koder se v nas zazre volk in se dotakne srca?

V sanjah, ki jih zasenči velikanski medved?

V kači iz filma, ki nas pretrese s svojim zvijanjem?

V pavu, ki odpre rep in nas vznemiri s svojim ponosom?

Tihi sprehodi, molčeče srečevanje živali … vse to nas spomni, da smo polni skrivnostnih sil preživetja in samoobnove.

Življenje nam vsak dan ponuja veliko vzpodbud, nakazuje smeri, polaga v naše roke darove, prišepetava in diha, da smo živi tudi drugače, kot smo to vajeni biti.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...