Pojdi na glavno vsebino

Želje dajejo moč, hrepenenje boli.

Če se naučimo ločevati med hrepenenjem in željami, najdemo pot do samouresničenja in bogatega miru.

Spoznati obilje, ki nam pripada Predstavljajte si, da so vam sporočili, da ste podedovali zelo veliko vsoto denarja, ki bo rešila vse vaše finančne težave. Stanje, ko v nas zaživi velika, prečiščena srčna želja, je zelo podobno temu, kar bi doživljati ob sporočilu o dediščini. Zakaj? Pot do tega, da se srčna želja polno izrazi, ni kratka. Izražena čista želja je življenjski dosežek. Ko se končno jasno izoblikuje v naši zavesti in naših občutkih, pove, da smo našli svoj zaklad. Privrela je iz skrivnostne globine, potem ko smo dovolj iskreno iskali in po vrsti opuščali vse površne, banalne, prevzete, vcepljene ali dolžnostne želje. Oživljenja želja pove, da je tisto, kar smo iskali, že tu in deluje. Želja je znamenje, da nam je blagostanje ponujeno in da ga je treba le vzeti: sprostiti svojo radost in jo podeliti z drugimi, dojeti spremembo v svojem življenju in se ji predati, zaživeti praznovanje. Želja vznikne iz spoznanja, da nam nekaj pripada. Pove nam, da smo končno sposobni hvaležno vzeti podarjeno in s tem osrečiti sebe in druge. Dojamemo, da imamo pravico dobiti, kar želimo, še več: da je tisto za nas pripravljeno, neizpodbitno dodeljeno prav nam. Vprašanje, ali bomo uslišani, se ne postavlja več. Želja ni napoved nekega dogajanja, ne pove nam, da se moramo truditi in da bomo morda zato tudi uspešni v svojem prizadevanju. Gre za film, ki si ga moramo šele ogledati, a je v celoti posnet in je naša last. Želja je uresničenje samo, zaključno dejanje poti, ki nas je vodila v pravo smer. Ko nam uspe želeti polno, brez bolečine in iz srca, je želja uresničena. Hrepenenje Hrepenenje pa je boleče, ker gre za stanje pomanjkanja, dvoma in nezaupanja. V bistvu gre za žalovanje. Radi bi kaj dosegli, a oprezamo za vsem, kar lahko podre naše upanje. Trepetamo pred znamenji, ki napovedujejo izgubo in ponovno razočaranje. Polni smo potlačenih očitkov, jeze in grenkobe nad neprijazno usodo, sprašujemo se, zakaj ne moremo biti uslišani. Kaj smo vendar slabega storili, da na življenje tepe? Nihamo med obupovanjem in vzhičenjem, med željo po omamnih iluzijah in vdanostjo v vsakdanjost, kot je. Želje nimajo prav nič s hrepenenjem, vrejo iz drugega vira in imajo drugačno vsebino. Želja, ki boli, ni želja, je hrepenenje. Take »želje« je bolje opuščati, ker nas zadržujejo v strupenih sanjah, sreče pa ne prinesejo nikoli. Ne morejo zaživeti, ker so mrtvorojene. Ko se učimo želeti, ko iščemo prave želje, se učimo tudi oddaljevati od hrepenenja in od vsega, kar nam obeta. Srečanje Če pa iščemo pravo željo, pa naj bo pot še tako dolga in megla še tako gosta, jo bomo nekega dne srečali. Z nežnim, mogočnim dotikom se bo dotaknila naše rame, mi pa se bomo obrnili in kot prebujeni spoznali, kod smo hodili in zakaj. Šele ko objamemo svojo največjo željo, se zares spoznamo v svoji enkratnosti in v vsej svoji moči.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...