Pojdi na glavno vsebino

Zbogom

Morda ste se tudi vi morali kdaj posloviti od koga, ki je hudo zbolel in ni hotel ali mogel narediti nič, da bi se rešil. Včasih je to smrtna bolezen, včasih boleč razhod, ker je treba rešiti sebe in zapustiti pogubno vez. Tudi ob takih priložnostih smo potrebni trenutka tišineza slovo, v katerem ostajamo živi.

Zbogom

Tvoja žalostna pljuča

kot razpuščena jadra

ki jih ne napenjaš več

na zapuščeni barki

živi veter te vsak dan obiskuje

zaman

in se zaletava nežno v tvoje prsi

a ti se ne premakneš

nikoli več ne boš odrinila

na morje živih

izpraznili so ti trebuh

izrezali vzdihe

in nemo preklinjanje

ne vem, kaj ti raste po kosteh

in kaj se ti plazi po krvi

kar ne moreš zavrniti

zdaj moram proč

komaj še te vidim

v strupenih meglicah te odnaša

padli angel

tako nič več me ne potrebuješ

že davno

in tako me zebe

ko žalujem

da se moram okleniti večernega sonca

in nepozabne miline

najinega nekdanjega veselja

da me tema ne pogoltne

in zaslepi

in da te lahko izpustim iz objema še živo

prijateljica moja.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...