Pojdi na glavno vsebino

Zares

Opažam, da je neresnost razširjen pojav, in da se večinoma ljudje ne zavedajo, kako je poguben.

Kaj mislim z neresnostjo?

Neresnost je način življenja, v katerem ni mesta za srce.

Neresnost je podcenjevati težave in si brez ljubeče pozornosti govoriti, da bo že šlo.

Neresnost je začeti z važnim zdravljenjem in ga opustiti, ker itak ne bo pomagalo.

Neresnost je razglašati, kaj vse je v partnerju napačnega, in potem zahtevati, da nas spoštuje.

Nesresnost je najaviti sebi velike preobrate in obenem razmišljati, kako se izogniti posledicam.

Neresno je desetkrat začeti psihoterapijo.

Neresno je govoriti slabo o starših in jih nenehno obiskovati.

Neresno je glasno kritizirati sebe in čakati, da nas bodo drugi prepričali, da smo redu.

Še bi lahko nadaljevala.

Zakaj nam vse to tako škodi? (mnogi ljudje počnejo VSE, kar sem napisala zgoraj, leta in leta ...)

Neresnost je sistematično rušenje sebe. Odtegujemo si zaupanje, moč opazovanja, zanesljivo bližino, samospoštovanje, razloge za upanje, toplino in čistost jasnega pogleda. Zavračamo svojo moč, se potapljamo v nejasnost čutenja, odpiramo pot bolečini in vabimo trpljenje, naj nas opustoši.

Sodelujemo z nevarnostjo, s plenilci okrog sebe, s svojimi najslabšimi izkušnjami, in se odpovedujemo varnosti in rasti.

Občutek, da živimo nevarno življenje, je pomemben občutek.

Naj se oglaša glasno in čisto!

Ta občutek iz nas ne dela bojazljivcev, ampak ozaveščena bitja, ki se pustijo pretresti, preden je prepozno.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...