Pojdi na glavno vsebino

Vulkan, ki ne dela škode

Ne bojmo se konfliktov.

Vsak vulkan je v stiku z ognjeno srčnostjo zemlje.

Vrela sredina išče izhod, ko je pritisk prevelik. Išče zrak, v katerem z žarečim oblakom pokaže svetu, kaj ima v sebi.

Iz grla zagori do višin, pordeči nebo, izravna notranjo napetost … in se umiri.

Vulkan samo zato občasno bobni in razsaja, da vemo, da je še živ.

Da ne gledamo odsotno vanj in da ne govorimo tjavendan: «To je ugasnjen vulkan!«

Vsak človek želi, da vemo, kaj vse je v njem še živo in goreče.

Včasih mora zato, da se tega zavedamo, bruhati ogenj, ki ga ni mogoče gasiti, ampak samo občudovati.

Zato častimo svoj vulkan in tistega, ki ga imajo v sebi drugi.

Ognjeni prizori nas povežejo, če jih znamo občudovati in jim prisostvovati v drži spoštovanja.

Svet se je rodil iz trkov zvezd, iz ognenega morja. Mir med nami se rojeva v ognjeni izmenjavi.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...