Vsemu ste kos
Želim vam, da bi vedeli, da ste vsemu kos.
Vsemu si kos, kar pride,
vsemu.
Bolezni in nesreči si kos,
poraženosti in slovesu,
nemoči ob spolzki steni,
ko ne moreš naprej,
a tudi najsvetlejši uri si kos,
ki ni bila več pričakovana,
kraljevski in okronani.
Kos si veselju, ki ti premeče stare misli,
dotiku hvaležnosti in valu ljubezni,
ki te odnese na globoko,
sončnemu zahodu, ki te ukloni v predajo,
in jutranjemu pogledu navzgor,
ko drhtiš, ker te dviga visoko,
v čisto in nedotaknjeno.
Kos si
neusmiljeni nevihti
in olajšanju v zimzelenem raju
z vetrom v gležnjih
in padanju vznak
v neobvladani radosti.
Vsemu je kos tvoja duša,
tudi hoji po ognju in vodi,
ne pozabi na to,
ko se začenja novo leto
in je treba bolj zanesljivo vedeti,
kdo vse si.
Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.