Pojdi na glavno vsebino

Vrtnica in rožmarin za vas (osebna zahvala vsem, ki zdaj berete)

Do svojega 50. leta žal nisem vedela, kaj pomeni imeti širši krog ljubečih ljudi. Sploh se mi ni zdelo mogoče.

Šele zadnja leta doživljam, da je veliko ljudi, ki jim kaj pomenim, in ki so seveda tudi zame pomembni. Ne gre za popularnost, od katere nihče ne more imeti živih osebnih občutkov. Poznam kar nekaj zelo slavnih ljudi, ki se čutijo popolnoma same in sprte s svetom in nešteti ljudje, ki jih obožujejo, jim ne morejo vzbuditi občutka pripadnosti. Zato tudi sama vem, da od tega nihče ni srčno povezan s svetom, ampak le znan. Ljudje ga poznajo, a kaj potem???

Jaz pa sem imela to srečo, da sem v krogu seminarjev našega društva Odiseja, svojih predavanj in vseh, ki sledijo tej spletni strani, dobila neizmerne količine zaupanja, topline in dobrih besed, ki se vsak dan nalagajo v moje srce, dušo in telo. Kot da je kdo poskrbel, da dobim vse, kar mi je od nekdaj manjkalo v odnosu s svetom izven mojega doma. Leta in leta sem preživela v popolni izolaciji, vsak dan na poti med šolo in domom, ločena od vsega, kar ni bila moja družina.

Prejemam tako obilje, da moram to povedati in se vsem zahvaliti. Za moj rojstni dan (60 let) so mi ljudje, ki jih še nikoli nisem srečala, pošiljali voščila, ki so bila prisrčna, osebna, kot da me poznajo in vedo, česa si želim!

Pomagali ste mi v popolni prenovi mojega starega pogleda na svet, v katerem sem se upirala, protestirala, polna naboja in ogorčeno doživljala svojo prizadetost ob krivicah. Zdaj vem, da me je tisto notranje stanje držalo daleč od lepega, daleč od vsega, kar je mogoče z drugimi doživeti, graditi … In življenje je zacvetelo kot vrtnice in odgnalo kvišku kot rožmarinove veje.

Zato posebna hvala za to pozno, a ne prepozno odkritje. Povezanost med ljudmi se mi prikazuje ne samo tako, kot običajno o tem govorimo, ko pravimo, da je solidarnost važna in dobra stvar. Je veliko več, ustvarja neko skrivnostno in zaščitno moč, mrežo niti, ki se ne morejo raztrgati, mrežo iz vlaken, po katerih teče iskrena ljubezen in hrani vse, ki so vanjo vpleteni.

V teh letih, odkar javno delujem, sem na osebni pošti dobila na tisoče ljubečih sporočil in samo enkrat ali dvakrat kaj žaljivega in krivičnega. To je poseben privilegij in obenem lekcija za mojo staro, mrko in sumničavo držo, da se ne splača zaupati ljudem. Vsi dobimo kdaj nož v hrbet, a kaj zato, ko pa je dobrega, ljubečega in nepozabno osrečujočega neskončno več in vemo, da ga bo vedno več.

Zakon ljubezni pravi, da se ta posebna milost ne more izčrpati, saj postajamo vedno bolj sposobni dajati, prejemati, uživati in ustvarjati v zlati mreži, hraniti druge in biti nahranjeni.

Vsi rastemo le, če smo ljubljeni.

Hvala vam

Alenka

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...