Pojdi na glavno vsebino

Večerja

Pesem je posvečena moji družini.

Sedemo okrog mize
kakor zvezde okrog sonca.
Vsak s svojega planeta prihajamo.
Vsak iz drugega časa.
Vsak svoj jezik govorimo
in dihamo živozeleno.

Jejmo ta kruh,
pšenico iz Karantanije
v njem,
živo vodo
in Krpanovo sol.

Odprem vrata
v večerno sonce
naj vstopijo še srne z mladiči
in z njimi ježek,
ki noče večerjati sam.

Potem vstajate od mize
da se razidemo
in vas gledam
in spet vidim
isti čudež.
Vaša telesa
ne mečejo sence.
Mečejo luč.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...