Pojdi na glavno vsebino

V besu smo zapuščeni

Nekateri mislijo, da se je treba razjeziti, da bodo upoštevani. Toda v jezi ne dočakamo razumevanja.

Če dvignem glas ali podivjam, ne morem doživeti sočutja in razumevanja za to, kar me muči in boli. Nikomur se ne smilimo, nikomur se ne zdimo potrebni ljubezni in podpore, kadar smo napadalni. Besneti pomeni, da se odpovedujemo ljubezni in pomoči. Ne verjamemo, ne zaupamo, da bomo uslišani. Drugega seveda lahko prisilimo, da se vda. Lahko ga prestrašimo, spravimo ob zid, utišamo. Ne moremo pa ga prisliti, da nas upošteva, razume, občuti ... objame. Odložimo jezo, ki je govorica nebogljenih. Sočutje do sebe nam narekuje, naj priznamo bolečino in pod jezo in naredimo kaj, da nam svet pomaga prepoznati in dvigniti našo moč.

Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...