Pojdi na glavno vsebino

Tunel milosti

Ko se prečiščeno in nepreklicno odločate iz srca za nekaj novega, se začne dogajati.

Premikanje skozi tunel milosti je neka oblika delovanja v svetu in s svetom, ki se sproži, ko se srčno zavzamemo za cilj, v katerem ni nizkotnih namenov, pohlepa in prevar.

Naš ljubeči namen odpre drsenje skozi mrežo križišč in poti, včasih po ovinkih, včasih naravnost, včasih s daljšim postankom in včasih z drvenjem. Tega ni mogoče naročati in voditi, saj nas presega.

Možno pa je sodelovati in procesa ne ustavljati, prilagajati svojo držo na hitrost, ki jo čutimo v telesu, sprejemati možnosti ter skromno in negibno obstati , ko se prižge rdeča luč. Naša naloga je biti usklajeni z vzdušjem, ki vlada v tunelu.

Realnost je še vedno enaka kot prej, a naše noge najdejo občutek za prave stopinje med pastmi, zidovi in jamami, po skrajem robu ali v megli.

Tunel ni črn ampak nežno bel, prosojno sijoč v lesketanju zračnega valovanja, odpira pa se sproti v vedno novih belih odtenkih. V njem vlada popolno zatišje.

Lahko ga čutimo z novimi čuti in hodimo v njem. Z njim izgubimo stik, če omahujemo desno in levo ter spreminjamo smer samo zato, ker nas vabi ali straši naše samoljublje.

Ostajajmo v njem, ker je tam Življenje.


Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...