Pojdi na glavno vsebino

Tunel milosti

Ko se prečiščeno in nepreklicno odločate iz srca za nekaj novega, se začne dogajati.

Premikanje skozi tunel milosti je neka oblika delovanja v svetu in s svetom, ki se sproži, ko se srčno zavzamemo za cilj, v katerem ni nizkotnih namenov, pohlepa in prevar.

Naš ljubeči namen odpre drsenje skozi mrežo križišč in poti, včasih po ovinkih, včasih naravnost, včasih s daljšim postankom in včasih z drvenjem. Tega ni mogoče naročati in voditi, saj nas presega.

Možno pa je sodelovati in procesa ne ustavljati, prilagajati svojo držo na hitrost, ki jo čutimo v telesu, sprejemati možnosti ter skromno in negibno obstati , ko se prižge rdeča luč. Naša naloga je biti usklajeni z vzdušjem, ki vlada v tunelu.

Realnost je še vedno enaka kot prej, a naše noge najdejo občutek za prave stopinje med pastmi, zidovi in jamami, po skrajem robu ali v megli.

Tunel ni črn ampak nežno bel, prosojno sijoč v lesketanju zračnega valovanja, odpira pa se sproti v vedno novih belih odtenkih. V njem vlada popolno zatišje.

Lahko ga čutimo z novimi čuti in hodimo v njem. Z njim izgubimo stik, če omahujemo desno in levo ter spreminjamo smer samo zato, ker nas vabi ali straši naše samoljublje.

Ostajajmo v njem, ker je tam Življenje.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...