Pojdi na glavno vsebino

Trenutek preboja

Zadnje čase veliko raziskujejo učinkovanje narave na možgane. Sama lepa in uporabna spoznanja za prihajajoče poletje!

V junijski reviji Psicologia contemporanea so objavili poročilo o raziskavi, ki jo je vodila ekipa pod vodstvom M. D. Hunterja (The state of tranquility, 2010) Skenirali so možgansko delovanje ljudi ob pogledu na avtocesto in na rahlo valovito morje (gledali so izmenično oba prizora, v obeh je bilo prisoten tudi odgovarjajoči šum). Seveda vsi vemo, da morje pomirja in da nas avtocesta spravlja v napetost, a gre za neko važno podrobnost. Pogled na rahlo valovanje morja je aktiviral možgane na več različnih področjih tako, da so se začeli prebujati in usklajevati, kot da se na morje odzivamo s sinhronizacijo pomembnih možganskih funkcij ter s prebujanem nekaterih, ki so drugače v ozadju. Nekako tako se mi zdi, kot da pred orkester, kjer vsak nekaj igra po svoje, nekateri pa kar spijo ali so sploh odsotni, stopi dirigent, prikliče vse k skupnemu igranju, dvigne roke in … čarovnija se začne.

Že nekaj prejšnjih raziskav je nakazalo, da je usklajevanje možganov povezano s sprostitvijo. Tisto, kar morda ne veste, pa je, da v takem stanju možgani počnejo nekaj zelo važnega in lepega: zapustijo svoje utečene poti in začnejo ustvarjalno pohajkovati v neznano. Ko za nekaj minut gledamo v nebo in pozabimo na vse, se v nas prebudi ustvarjalna dejavnost globljih slojev in misli zaplavajo prosto v vse smeri … poganja pa jih naše hrepenenje po novih občutkih, svobodi in odpiranju čustvenega obzorja.

Zdaj imamo še razlog več, da se vsak dan večkrat zazremo v kaj živo lepega, pa čeprav samo v košček trate in samo za trenutek. S tem damo prostor najlepšemu v nas, ki išče preboj v zavest in v naše življenje.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...