Tišina za novo
Prevečkrat se izgubljamo v tuhtanju, namesto da bi izpraznili notranji prostor in povabili novo, da spregovori.
Sijati prosojno
kot čista praznina
in začutiti
utripanje celic
prerazporejanje planetov
v očeh
postajati eno
s svojim hotenjem
v razpuščanju vseh vezi
preminevati
in se prebujati
v snežnih čipkah
novorojeni
v ustavljenem zvoku
gledati v čudež
kadar nas gnete
ustvarjajoča zbranost.
Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.