Pojdi na glavno vsebino

Sreča ne mine

Sreča se obnavlja, ne pozabimo tega, ko nam je težko.

Trenutek sreče je kot cvet, ki se osuje v seme, težak od vsega, kar se je naložilo v procesu dozorevanja. Zato lahko da od sebe svoj zaklad.

Seme pade na zemljo in v veter in začne se nov ciklus. Torej naša sreča ne mine, ne gre v nič. V seme gre.

Na nasledni trnutek blaženosti je treba počakati, da se zgodi vse, kar semenu dovoli, da spet vzkali drugje in malo drugače. Zrase, zacveti in gre v seme.

Sejalci smo in obenem nabiralci posejanih bogastev in ne vemo, kje bo odgnalo in kdaj, kar nas je že nekoč osrečilo.

Nebo v nas naj ostaja odprto in zemlja mehka, da se rast nadaljuje in da nas bo sreča vedno našla pripravljene.


Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...