Pojdi na glavno vsebino

Sprejeti pomeni zaupati

V nekem intrevjuju sem prebrala misel, da sprejemanje realnosti pomeni zaupati. Nagovorilo me je.

Navadno dojemamo vabilo, naj sprejmemo, kar je, kot vabilo k vdaji. Nič drugega ni mogoče, zato se nehajmo mučiti z nemogočim in končno odnehajmo ....

Žal vedno spet zapadamo v stari ali - ali: ali se borimo ali se vdamo. Konec alternativ.

Kaj pa ostalih tisoč možnosti?

Sprejeti realnost pomeni, da vzamem v poštev preverjeno dejstvo in obenem zaupam, da se bodo stvari še lahko razvile tudi mimo mojega delovanja. Stara smer ne pride več v poštev. Res, ostalih ne poznam. To pa ne pomeni, da jih ni. Ne obstaja samo tisto, kar zmore moja glava ...

Življenje je ustvarjalno, nepredvidljivo in vedno vidimo le svoj omejeni izsek.

Sprejeti realnost pomeni vedeti, da nikoli ni razloga za obupovanje. So samo razlogi za odlaganje starih orodij in izrabljene opreme.

Za širitev pogleda.

Za tiho veselje, ko začutimo, da obstaja kaj boljšega in lažjega kot naš trud.

Ko se odpovemo nasilju, trdovratnosti in zagrenjenosti, lahko steče milost.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...