Pojdi na glavno vsebino

Spalna roža v tebi

To sem napisala za žensko, ki šele danes (na srečo) odkriva, kaj jo je ustavljalo.

Spalna roža

Strupena in čudovita roža se razcveta v ljudeh.

Vsak vrh daje seme pod jutrom

da ga zaužiješ v polsnu in se odpoveš prebujenju

nekaj omahne v tebi vsaj dan

kar se je hotelo napotiti v življenje.

Ne vidiš smrtne bledice na svojem obrazu

v sladki odmaknjenosti blodiš

med ničevimi dnevi

prazniš svoje prsi.

Vsi v tej deželi umirajo mladi

in belolasi.

A še vedno vse zeleni

še vedno nebo žubori

spalna roža ti gori v dlaneh

in vsa njena semena

bolečina te prebuja

in žar.

Pozdravljena v topli jeseni,

prijateljica moja,

z golimi nogami in vzravnana

s toplo medenico

mi stopaš v naproti.


Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...