Pojdi na glavno vsebino

Sonce na kruhu

Rada imam med. Danes sem odkrila, da tudi sije.

Mažem si kruh in vidim, da se je na med na moji žlički ujel sončni žarek. Pomislim: kdove kako žareče je bilo sonce, ko je čebela nabrala ta med ... In kateri cvet je bil to, kje je rasel in kako je dehtel, ko ga je našla? Tako smo se povezali: življenje čebelice, ki je nanosila v panj ta med na drobnem telescu, radodarnost rože z medenim srcem, nastavljenem soncu, in moj trenutek, ko lahko vse to prejmem v mrzlem jutru. Lahko si namažen sonce na kruh. Lahko začutim, koliko naklonjenih sil je sodelovalo z menoj, da se je ta trenutek uresničil. Blagor nam, ko nas obiskuje življenje.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...