Pojdi na glavno vsebino

Semena za jutri

Ali kdaj pomisliš, da je ta dan seme za jutri? Da z vsem, kar čutiš in delaš, seješ, kar te bo jutri obdalo?

Živeti v trenutku ne pomeni, da živim, kot bi ta hip minil brez posledic. Nasprotno, zavedam se, kako je pomemben in enkraten. To pomeni, da delam vse zelo zares: smejem se v resnici svojega občutka, žalujem prav tako pristno, sem zmedena in prestrašena tu, zdaj, zaradi razloga, ki se dogaja pred menoj ali v meni. Ne bežim, ne mislim na jutri ali na včeraj. In vendar ta hip ni minljivo dogajanje. Sem v trenutku, ki ima v sebi zapis svojega bistva, svojega namena. V hipu sem, ki se deli kot zarodne celice.

Kar delam zdaj, je večno seme. Živela bom sredi tega, kar bo zraslo iz sedanjih trenutkov. Ne vem, kdaj bo odgnalo. Ne vem, kje. A je živo, moje in se vrača k meni. Vse mineva in se spreminja, res, a po zakonu semena, ki smo ga spustili v veter, ki se nikoli ne poleže. Svojega sejalca pozna in mu vrača v naročje, kar je posejal v neštetih trenutkih neminljivega ustvarjanja sebe in sveta.

Zato ostajajmo v vsakem hipu dovolj dolgo, da lahko opazimo, kaj smo posejali.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...