Še enkrat
Koledar pravi, da je pomlad, srce pa jo še išče.
Še enkrat
Žalostna je ta noč
ko bi morala že cveteti
pa sem polna snega in z ledom pri nogah.
Pomlad se je ustavila in me opazuje od daleč
in pravi, da še nisem pripravljena
še enkrat me mora veter podreti
mraz stisniti ob zid
še enkrat moram zapreti oči
in pasti globoko
še enkrat me mora zasnežiti do srca
še enkrat moram okusiti premraženost
osramočenega bitja
iz davnega časa prihaja
tedaj sem se odločila
da bom zaledeneli slap
še enkrat se moram ozreti nazaj
videti svoje telo, ki me išče
in ga počakati, da me dohiti
tako počasno je in trpežno
tako pobito in moje
tako vdano me ljubi
z roko v roki
v solznem odtajanju
zazrta v sonce za oblaki
bova počakala na pomlad.
Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.