Pojdi na glavno vsebino

Samo meglica je žalost

Samo meglica je žalost

Naloga žalosti, ki nas obišče, je kratko srečanje, potem pa naj daje prostor vsemu, kar hoče živeti.

Samo meglica je žalost v tem jutru
prekrila je jezero in mene.

Že vidim njeno prosojnost,
lahka je in gibljiva,
počasi jo sonce raztaplja,
v roso se spreminja
na mojih trepalnicah,
v pogled, ki se dvigne do gore pred menoj
in se vrne ožarjen.


Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.


Oznake: žalost

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...