Pojdi na glavno vsebino

Razred

To pesem sem napisala v spomin na bivšo dijakinjo, ki je po maturi naredila samomor.

(vam, ki ste umrli prezgodaj)

Natrpani v začasnem gnezdu
mokri
se kobacate
iz jajčnega ovoja
slepi
se prerivate.
Že čutite svoje poreklo.
Tisti s sokoljim vratom
tisti trebušasti in zaliti
in tisti
zaležani.

Strmoglava praznina
vas vleče iz gnezda
prezgodaj
neslišno
in brez slovesa
se poženete
v najkrajši let.

Niso vas prestregla
materina krila.
In nič ni zalegla
napovedana pomlad.

Zadnji sneg
me je premagal.

Nimam kam odložiti
svoje tožbe.

Oglasite se mi kdaj
od tam,
kjer ste odrasli.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...