Pojdi na glavno vsebino

Prosim, ne žrtvuj se zame, če me ljubiš

Kako naj občutim kot darilo, da kdo meni na čast muči inžrtvuje samega sebe?

Žrtvovanje ni ljubezen in zato rodi strupena semena, širi občutenje smrti, ruši in razjeda srce in telo.

Žrtvovanje pomeni, da se kronično odpovedujem svoji temeljni potrebi zato, ker računam, da bo drugi lahko bolje živel od tega. Mislim, da je moje življenje manj vredno od življenja drugega, ki ima zato vedno prednost.

Temeljna potreba je na primer počitek, ki je pogoj za obnavljanje telesa in suverene misli.

Temeljna potreba je nekaj časa zase vsak dan, da zadiham, da začutim svobodo svojega bitja, da lahko izbiram in odločam.

Temeljna potreba je, da nisem robot nekih Vrednot, ki jih častim, pa zahtevajo od mene avtomatizirano brezhibno vedenje.

Če se kdo odpoveduje sebi zaradi mene, mu ne morem biti iskreno hvaležna. Ne sebi ne meni ne dela dobrega.Tega se ne morem veseliti, še zlasti ne, če mi to vsiljuje.

Zlasti ženske, ki so bile vzgojene v kultu samoodrekanja (morda zdaj že babice) naj bi razlikovale, kdaj dajejo iz srca in kdaj se žrtvujejo. Če si želijo ljubezni, gotovo to ni pot, da bodo ljubljene.

Z žrtvovanjem samo uničujejo sebe in nas.

Zato hvala vsem, ki se ne žrtvujejo zame. Jaz se ne bom za nikogar, ker želim ljubiti.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...