Pojdi na glavno vsebino

Pomladni nemir

Splošen pomladni pojav je, da nihamo med zanosom in nemočjo, med navdušenjem in obupovanjem.

To ni čudno, ker pomlad pomeni mladost in vsi vemo, da je za mladostnika tipično močno nihanje. V njem se prebujajo nenane sile, ki jih kot otrok ni poznal, talijo se mogočne reke čustvovanja, ujetega pod snežno odejo otroštva. Želja po ljubezni, ki vse omogoči, ki večno traja in ki nas poveže s sorodno dušo, od katere nikoli ne bomo ločeni, nas meče iz sna. Dvom, da tega nikoli ne bo, pa vpada v naše sanje in nas preganja kot ranjena zver.

Lažje bomo preživeli pomlad, če se povežemo z mladostnikom v svojem srcu in mu damo svobodo, da čuti, govori, se vznemirja in niha v svojih občutkih. Prav iz tega kaosa, iz pomladnega neurja se nazadnje razlije pomladna luč. Nasprotja, ki si jih upamo doživljati, nas usposabljajo za sveže misli.

Ko smo bili mladi, so nas spravljali v red, nas silili pospravljati sobo in srce, prepričevali v dolžnost in cilje, ki zagotavljajo urejeno in varno življenje. Danes vemo, da niso imeli prav, in da urejeno življenje ne obstaja. Obstaja le Življenje, ki nas obrača, premetava in gnete našo togost in pometa z našimi zahtevami. Tako postajamo mehki in prožni, dovolj živi za nepredvidljivo, pisano in večno novo.

Pomlad je čas spominjanja na živo v nas, ki še čaka, da bo sprejeto in ponešeno v zorenje.

Nemirni smo, ker slišimo klicanje iz daljave v novo smer. Nemirni smo, ker se pripravljamo na pot, ki je ne obvladamo.

Nemirni smo, ker je pomlad napoved preboja in ne verjamemo še dovolj vase, da bi se počutili varne, ko stopamo naprej.

Pustimo pomladi, da opravi svoje delo na našem telesu, v srcu in duši.

Bolje od nas ve, kaj vse zmoremo, če popustimo pred novim.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...