Pojdi na glavno vsebino

Pomaga ti tisto, česar ne poznaš

Prisluhnimo novemu v sebi, ki hoče živeti.

Navadno skušamo svoje težave reševati tako, da tuhtamo in poskušamo še in še. Pametno se je vprašati, ali morda ne ponavljamo vedno istih variant? Ali morda ni res, da se z določeno osebo pogovarjam vedno na isti način ... in potem vedno spet (čudno!?) skregam? Ali morda ni res, da vsako jutro mislim iste stvari, ko odprem oči ... in se potem spet počutim tako, kot ne želim? Ali ni morda res, da si ob stvareh, ki se mi zatikajo, govorim vedno enake stavke, in mi je potem še težje? Lepo je začeti z novimi navadami. Najprej je treba prepoznati staro lajno. Potem jo lahko ustavimo enostavno s tem, da jo poslušamo kot lajno in ne kot resnico in edino možnost. In ko nastopi hip tišine, pustimo, da se odprejo nove variante. Kajti možnih načinov, da bi lahko odgovorili, je vsaj tisoč. Dopustimo si vsaj enega! Pomaga nam tisto, kar nam nikoli ne pride na misel. Rešuje nas tisto, kar nismo nikoli mislili in delali. Svoboda spregovori, ko stopimo iz svojega brloga, ko odložimo stare slušalke in ustavimo staro lajno. Življenje nas vabi, ljubi, vleče ven iz ustaljenih gibov in besed. Lahko spregovorimo z novim glasom, lahko začutimo pomlad v duši. Vse se začne tako, da zaupamo v neznano. V naših mrežah počiva neskončno število ujetih ptic: občutkov, besed, gibov, vitalnih misli, ki hrepeneče čakajo, da jih spustimo na svetlo. Naj danes poleti v življenje prva, neznatno drobna ptica ...
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...