Pojdi na glavno vsebino

Počiti do srca

Pomlad je tudi izbrano slovo od bolečin.

V tem hipu sem kamen,

a v sredini žarim.

V tem hipu sem okleščeno drevo,

a krogi v deblu se noro vrtijo.

V tem hipu sem zavrženi rubin v pesku,

a roka, ki me išče, se bliža.

V tem hipu sem pridušeno nebo brez diha in solz,

a bliskanje napoveduje slapove obilja

v tem hipu sedim na ruševinah,

a ob moji nogi se pase srna s tajnimi očmi

večni led se je vdal

stara vera odteka v pomladne studence

in jaz čutim dotik

po sredi zaščitenih prsi

in paranje teme

vse to je potrebno

da se rodi

prvi otroški nasmeh.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...