Počasi
Pregovor pravi, da se počasi daleč pride.
Mislim, da ga je treba malo popraviti: SAMO počasi se daleč pride.
Če mislimo, da je počasnost dobra, a žal tudi zamudna, ne bomo potrpežljivi.
Misel, da bi lahko šlo hitreje, postavlja v dvom pomen in vrednost tega, kar delamo po malem.
Ko se učimo počasnosti, se učimo trajnostne moči.
Kajti moč, s katero znamo biti tako počasni, kot je treba, je ista, s katero smo ravno prav bliskoviti, ko je treba.
Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.