Pojdi na glavno vsebino

Plamen

Srečanja nas zdravijo.

Ko se me dotakneš v mojem ugašanju človek brat se žerjavica v meni predrami tvoj dih gre čez njo da lahko spet zajamem dovolj zraku za še en trenutek iskanja nekoč na majavih otroških nogah sem odločila da bom vse zmogla sama nočem več prebivati na samem prvič srečujem svojo človeško usodo kot tiha žival ti ležem k nogam v drgetu premraženosti sprejemam tvojo roko na sebi lahko prebedim svoje najhujše sanje ker si tu in se bojiš z menoj dvojna nemoč naju opogumi v skupnem iskrenju se prižigava ko dogoreva bližina.
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...