Pojdi na glavno vsebino

Pesem klicanja

To besedilo je meditacija za vse matere, ki so čustveno izgubile svojo hčerko. Ker nikoli ni prepozno za ljubezen.

Kje si, deklica mala, izgubljena te iščem po vseh poteh sveta nekoč sem te objela bili sva eno samo veliko naročje a prišla je prevelika bolečina izpustila sem te in ti si padla na mrzla tla in se odplazila polomljena in neslišno izginila iz mojih sanj in nikoli več se nisi ozrla ostala sem tam v pretrganem gibu si zavalila skalo na prsi zakopana in srcu ukazala naj te pozabi in očem naj te ne iščejo a zdaj prihaja mraz in se mrači ti se še nočeš vrniti legla bom in izkopala na svetlo tvojo grozljivo tožbo in pustila da me obsede da me raznese da se izpod ruševin izvije preživeli rdeči cvet da se spet napolnim s sladkim mlekom zate da se spomniš najinega objema da najdeš pot domov če se boš kdaj ozrla nazaj če boš kdaj zahrepenela in iztegnila roko boš našla moj nasmeh zato se učim ljubiti brez besed postiljati toplo naročje v sebi in sijati brez solz.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...