Pojdi na glavno vsebino

Osvoboditi izvir, izkopati strugo

Želje se uresničujejo že, ko še ni ničesar videti.

Že začutiti srčno željo ni preprosta zadeva. Vre iz srca, zato ne more na dan, če je srce zaprto, otrplo, zadušeno pod kupi obveznosti in prepričanj o vsem, kar mora ali ne sme obstajati.

Zato je potrebno odvaliti kar nekaj kamenja, da izvir lahko privre na dan.

Medtem ko voda še ne more teči, pa nastaja struga.

Občutki o vsem, kar bi radi dojeli, doživeli, ustvarili ... kopljejo strugo za vode, ki se bodo sprostile. Ustavljeni čas, v katerem se nam nič ljubega ne uresničuje, (tako se nam zdi), je v resnici ustvarjanje struge.

Odnašanje kamenja in kopanje struge sta vzporedni dejavnosti. Nista mučni, če poznamo cilj. Želja nas namreč osrečuje že s tem, da vemo, da obstaja. Nismo več sami v svoji puščavi.

Ko se prebudi, je to znak, da izvir obstaja! Naznanja, da v globini kipi življenje in da je samo stvar časa, da bomo pili iz svojega izvira, spremljali nabrekanje voda, stopili v živo vodo svojega prebujenja in zapluli v smer vseh ostalih rek, ki tudi iščejo izliv v neskončno skupno morje.

Ko najdemo svoje želje, najdemo tudi ljubljene ljudi. Tiste, ki so že tu, in tiste, ki nas iščejo.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...