Pojdi na glavno vsebino

Odidi od mene, žalost

Tiha meditacija, ki odpira pogled v obzorje pred nami.

Zbogom, žalost Odidi, žalost, ker sva si povedali vse. Nimava več skupnih besed ni nama več treba hoditi z roko v roki. Skupaj sva se rodili skupaj presedeli v temnem vogalu vse tople pomladi ko cvetijo rodovitne veje ko brenčijo sprevodi ljubečih čebel. Odidi tja, od koder si prišla najine poti se končno ločujejo skupaj zaraščeni sva prišli na svet a ne za vedno. Lahko izgineš v pradavnih meglicah ne zadržujem in ne vidim te več ker gledam naprej in s prsti drsim čez senco ljudi ki jih začenjam ljubiti samo še malo sonca mi je treba da se jih dotaknem da postanem resnično živa da se neham ozirati za teboj da me odnese svetlobni val.

Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...