Pojdi na glavno vsebino

Obdariti mamo ob slovesu

Marija je pred kratkim izgubila mamo. Veliko je naredila zase, in prav to ji je omogočilo ljubeče slovo. Ob grobu ji je prebrala pismo in zdaj objavljam odlomek, ki nas vse lahko navdihuje. Hvala, Marija.

Mami v slovo

OBDARITEV

Še nekaj je tvojega v meni, kar živi, terja in me poganja naprej.

Zaradi tega tudi to pismo.

Začne se pri vprašanjih brez odgovorov:

Kdaj si bila utrujena?

Kdaj si bila jezna?

Kdaj si bila prestrašena?

Kdaj si bila žalostna in obupana?

Kdaj si bila v stiski in potrebovala pomoč?

Kdaj si poskrbela za svoje potrebe?

Tega ne vem. O tem nam nisi znala ali hotela govoriti, ker nisi bila naučena takih besed, ker se ni spodobilo, ker niso bili taki časi, ker nas nisi želela obremenjevati, ker si želela biti dobra mama.

Nadaljuje se tako, da se je ves ta tvoj neizrečen čustven svet globoko zasidral vame.

Danes, ko se tu poslavljam od tebe, ti želim povedati, kaj se je zgodilo s tem zasidranim tovorom, ki me je svoje čase bremenil in me vlekel v temne globine.

Življenje mi je prineslo dobre priložnosti, sprejela sem jih in težak tovor iz globin je ožlahtnel v zaklad, poln diamantov, bleščečih, obrušenih in resničnih. Resnica me osvobaja.

Ta zaklad je moje darilo tebi. Podarjam ti sebe. Poglej me, takšna sem:

Govorim. Včasih nisem.

Zdaj sem vse, včasih si nisem upala.

Sem žalostna, vesela, včasih jezna, drugič ljubeča, obupana, dobrosrčna, utrujena ali polna energije, včasih prestrašena, prosim za pomoč, skrbim zase, uživam življenje, sem le – dovolj dobra mama.

Podarjam ti sebe, srečnega otroka.

Kaj je mami ljubšega kot srečen otrok?

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...