Novi red sveta
Poplavilo me je, a lahko se odločim graditi na suhem.
Preveč vode je v mojem življenju
moja dežela je poplavljena
nisem čistila svojih hudournikov
dolga leta se je nalagalo
in struge so zamašene
preveč deževja je v moji duši
in tla so nepripravljena
da bi lahko vsrkala vse poslano
premalo sonca sem dopuščala v svoje kraje
gradila v grapi in v senci
ker je bilo poceni in najbližje
zato se odpravljam na najvišji hrib in gledam poplavo
kako črpati to postano vodovje
kako se rešiti trhle navlake
kako se nastaviti soncu
kako pustiti, da presuši močvirnato bivanje
in presije moj zasenčeni svet
kako postati zemlja, ki požre, kar je odveč,
kako nasaditi, kar ohranja njeno stabilnost
kako biti kos neurju na trdnih temeljih
kako se odpovedati vsemu
kar ne drži
kako živeti dovolj visoko in blizu resnici
da me ne odnese nabrekla reka hudega časa
zato romam na ta grič
zato pojem obredno ognjeno pesem
zato lovim žarek, ki srka nesrečo
in greje, kar lahko odžene iz poplavljenih tal.
Ko se voda vrne vase, sem jaz na vrsti.
Nova gradnja bo to
v novem redu sveta.
Vode naj ostanejo spodaj
in sonce visoko nad njimi
na trdnih tleh zidam
počasi in srčno
kajti poplavljeni svetovi so zašli
in sonce je na moji strani.