Pojdi na glavno vsebino

Nočni vrt na pragu jutra

Vstopati v svoj vrt je začetek vsega. Poiščimo vsak svojega.

Tiho odmaknem vrata svojega vtrta.

Ptice še spijo, sonce se pripravlja na preboj.

Na travi se lesketajo poslednje zvezde.

Debla še sevajo v mesečini, ki je vse bolj prosojna.

Srca nočnih cvetov so široko odprta, vse so dala od sebe.

Zaprte rože poldneva že drhtijo,

že čutijo moč prihajajočega jutra in klic po darovanju sebe.

V meni se premika srce, ki hoče vziti,

sila, ki pripravlja orjaški vnebohod upanja in ljubezni.

Nič ne more poškodovati tega vrta

in samo jaz poznam vhod vanj.

Nič ne more ustaviti moje sanje,

ki se danes odpravlja v svet.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...