Pojdi na glavno vsebino

Na obali raja

Na zadnji delavnici sem prebrala tole pesem, ki jo zdaj poklanjam tudi vsem dragim obiskovalcem moje strani.

Na obali raja Odloži me, ljubezen, na obalo mojega raja v ognjeni zarji stopam na svojo zemljo v novorojenem telesu nad menoj nebeški oboki zelenja vse je šele rojeno z menoj vse moram odkriti vse staro je za mano v gostih meglicah odhaja za vedno in hodim skozi zrak skozi vonje cvetov ki se še nikoli niso odprli tiho stopam po novih poteh hvaležna za vse prestano končno moje oči vidijo skozi čas, kamen in zemljo skupaj utripamo skozi bitje srca vsak v svojem obredu rojevanja ki ga je poslalo nebo da bi znali začeti vsak zase in drug za drugega in zato odloži me, ljubezen, ko sem težka in žalostna na obalo mojega raja.

Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...