Pojdi na glavno vsebino

Minuta časa zase

Čas je zelo elastičen. Lahko ga raztegnete, če ste ga potrebni.

Če hočete preveriti, kaj je širitev časa, si prislonite uro k ušesu (da slišite tiktakanje sekund) in ostanite v tej izkušnji eno minuto. Ob tem ne mislite nič, samo poslušajte in štejte, imejte pa zaprte oči in mirno dihajte.

Na koncu ocenite, kako dolgo se vam je zdelo, da je trajalo.

Potem vzemite časopis in berite samo eno minuto. Ocenite občutek trajanja.

To je primer izkušnje sebe v času.

Za kaj nam to lahko koristi?

Kadarkoli smo nestrpni, pod čustvenim pritiskom ali imamo občutek, da manjka časa, se lahko na ta način ustavimo in stopimo v »ustavljeni čas« za nekaj minut. Kadar smo skrajno živčni, nam je že ena minuta predolga (in tako lahko ozavestimo, da ne živmo v realnem času ...). Že tri minute pa ustvarijo premik v zavesti.

V ustavljenem času začutimo povezanost z dihom, z realnim življenjem. Mentalno življenje poteka zgolj v mislih in prehiteva organsko življenje. Kadar mislimo, ne občutimo dihanja in telesa. Konkretno življenje pa poteka v telesu in nas poveže z vitalnimi organskimi reakcijami in s tem, kar se res dogaja. Dihanje je živi most med nami in realnostjo, v kateri stojimo vsak hip drugače.

Če bomo bolj živi več trenutkov na dan, bomo nazadnje ugotovili, da je čas na naši strani.

Ko stopimo iz tekme ali vojne s časom v sodelovanje s časom, se naše telo umiri, misli se naučijo pohlevno slediti realnim možnostim in naša vsakdanjost se razjasni kot dežela pod sinjo vedrino.

Nismo potrebni izjemne sreče in čudežev, da oživimo.

Potrebni smo majhnih stvari, ki nas naravno umestijo v tiktakanje stvarstva.

Tam je naša zibelka.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...