Pojdi na glavno vsebino

Ljubezen nas ne spusti

Nekaj v nas nam bo vedno zvesto.

Nekaj se nas oklepa, česar ne moremo odgnati. Tudi v smrtnem vrtincu ne popusti in vleče naprej, v življenje. Noče se predati, noče verjeti, da izhoda ni. Nikoli ne utihne, nikoli ne pristane na molk in odpoved. Nekateri se poženejo v smrt, da bi pregnali svoje svetlo upanje in da bi se rešili njegove trdožive zvestobe. Sili jih k vztrajanju in to jih muči. Vleče jih iz brezna, a oni grizejo roko, ki jih rešuje. Potem potonejo in se predajo svoji teži. A njihova svetloba jim sledi. Ko se prebudijo na drugi strani, vidijo, da se je še vedno ne morejo otresti. Šla je za njimi. Spet se jim pripne na prsi in sveti naprej. Ljubezen nas preganja do smrti in čez. Nihče nam je ne more vzeti. Niti mi sami. Lahko mrzimo njen dotik, nočemo, da nas gane, premami, spreobrne in potegne na dan. Nikoli se ne bo nehala ponujati. Ne moremo je pregnati, a vsak dan lahko zavrnemo njeno bližino. Ali pa se je oklenemo in se pustimo nositi. V vsakem primeru je naša. Nekoč nam je bila podarjena za vedno.

Pristop tega članka izhaja iz izvirne metode razvoja Vera vase Josipe Prebeg.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...