Pojdi na glavno vsebino

Kot drevo

Skozi okno gledam drevo, ki me uči živeti.

Vidim cedro v mehkem vetru

vse iglice plešejo

vsaka zase in drugače

in vse skupaj v zelenih valovih

in deblo stoji

trdno pripeto

z nevidnimi privezi

v globini

kot mogočna ladja

je zasidrano v moji duši

in vse se lahko giblje

mehko in v vse smeri

kajti vse pleše

kar živi.


Nihče se ne more spustiti v svoj pekel sam.
Nihče ne more priti na svetlo sam.
Nihče se ne nauči govoriti sam.
Hvala, Josipa, za vse rojeno na tej poti.


Preberite še

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...